Kako začeti varčevati: triki in nasveti

Kako varčujete? Po občutku? Na podlagi tega, koliko vam po plačanih računih ostane? Ali pa imate morda oblikovan jasen načrt, kolikšen odstotek prihodkov dati na stran, a ga že leta niste prilagodili svojim trenutnim zmožnostim?

O tem, kako začeti varčevati oziroma kako je k temu najboljše pristopiti, smo govorili z izvršnim direktorjem borznoposredniške družbe Equito Lukom Gubom in glavnim upravljalcem alternativnih skladov družbe JonatanMars Davidom Vegljem.

Tako Gubo kot Vegelj sta poudarila, da enoznačnega odgovora na vprašanje, kako varčevati, ni – to je precej odvisno od naše osebne situacije. Tako ni mogoče dati preprostega nasveta, kakšen odstotek mesečnih prihodkov, ki bi veljal za vse, bi morali dati na stran.

Predpostavimo, da govorimo o odraslem s povprečno slovensko plačo, ki ima možnost varčevanja.

Bodimo racionalni tudi pri majhnih nakupih

Najprej, čim bolj moramo paziti na stroške. Sliši se logično in preprosto, a verjetno nas ima večina občutek, da je treba na vsakem koraku nekaj plačati.

Gubo ob tem poudarja, da lahko veliko prihranimo tudi pri vsakodnevnih odločitvah o nakupih, ki se v tistem trenutku morda ne zdijo velike ali pomembne. “Vzemimo na primer sončne kreme. Te stanejo od pet do 25 evrov. Odločitev o malih nakupih je veliko, na koncu meseca pa lahko pomenijo nekaj deset ali tudi nekaj sto evrov razlike,” oriše.

V življenju se pojavi tudi potreba po večjih nakupih, recimo, ko potrebujemo nov računalnik, nov telefon ali celo avtomobil. “Prav avto je eden najvišjih stroškov, ki ga imamo v nekem obdobju. Kupiti BMW ali mercedesa v primerjavi s peugeotom ali kakšnim kitajskim avtomobilom? Tudi to na koncu meseca nanese več sto evrov razlike,” poudarja Gubo.

Pri kupovanju tehnologije pa bodimo pozorni, da ne precenimo svojih potreb in se tako izognemo nakupu preveč zmogljivih naprav, ki jih morda za svoje delo ali vsakodnevno uporabo ne potrebujemo.

Vzpostavimo rutino varčevanja

Prvi nasvet je torej, da smo racionalni tudi pri manjših, vsakodnevnih nakupih.

Še en Gubov nasvet je, da vzpostavimo rutino varčevanja. Začnemo lahko pri odstotku svojih prihodkov, ki jih po prejetju plače nakažemo na varčevalni račun in se tega denarja ne dotikamo. “Cilj tega je, da se varčevanja navadiš, da ti postane rutina. Začneš pri enem odstotku, postopoma nadaljuješ in morda do konca leta prideš na 10 odstotkov. Maksimum, ki ga lahko privarčujemo, pa je seveda vedno vezan na osebno situacijo,” dodaja Gubo.

Pri varčevanju si nekateri pomagajo tudi z beleženjem stroškov, naj bo to v mobilni aplikaciji, kot je Toshl, ali pa kar v beležki ali Excelu. “Če ti zapisovanje stroškov pomaga pri tem, da boš pri naslednjem nakupu dobro razmislil in se morda odločil, da izbereš nekaj cenejšega, je to zagotovo dobro,” meni sogovornik, ki ob tem ocenjuje, da veliko ljudi pri beleženju stroškov le stežka ostaja konsistentnih.

Poskusimo povečati prihodke

Pri varčevanju največkrat razmišljamo le o optimizaciji stroškov, pri čemer Gubo opozarja, da pogosto pozabimo na povečanje prihodkov. “Stroškov ne moreš nikoli spraviti na nič, od nečesa moraš živeti. Zato je povečanje prihodkov pri dolgoročnem pogledu na varčevanje veliko bolj pomembno,” pojasni.

Pristopov, kako to doseči, je po njegovem mnenju veliko. “Plača je vezana na to, koliko dodane vrednosti naredimo v svetu – ali je to znotraj podjetja ali pa smo samostojni podjetniki, ki vrednost dodajamo svojim strankam. Razmišljati moramo torej o tem, v čem smo dobri in pri čem lahko postanemo še boljši. Ugotoviti moramo, ali lahko v trenutni službi dobimo povišico, kaj moramo za to narediti … Morda lahko namesto večernega nogometa in piva v roke vzamem knjigo in se naučim nekaj novega,” svetuje Gubo.

Če ocenimo, da v trenutni službi prave možnosti za povišico nimamo, lahko začnemo razmišljati tudi o njeni menjavi. “V Sloveniji je zelo nizka stopnja brezposelnosti, podjetja iščejo kadre. To pomeni, da je trenutno zelo dober čas za menjavo. Lahko se zgodi, da dobiš 10, 20, 30 odstotkov več, ker nekdo nujno potrebuje kader,” ob tem dodaja.

A tudi če dobimo povišico ali višjo plačo v novi službi, moramo biti pozorni, da se avtomatično ne povišajo tudi stroški. Najbolje je, da to razliko damo na poseben račun in povečamo svoje varčevanje.

Kratkoročno in dolgoročno varčevanje

Upravljalec alternativnih skladov družbe JonatanMars David Vegelj poudarja, da moramo pri varčevanju razmišljati tudi o tem, ali gre za kratkoročno (do treh let) ali dolgoročno varčevanje (nad tri leta).

Bolj kot gre za kratkoročno varčevanje, večji poudarek je lahko na varčevalnem računu. A koliko dati na stran? Kot svetuje Vegelj, je dobro privarčevati vse, kar lahko v določenem trenutku pogrešamo. Tako bomo, ko bomo denar potrebovali, že imeli neki kupček.

“Na stran ne dati premalo denarja, ker se potem nič ne nabere. Pa tudi ne preveč, da ne trpi življenje in se neprestano nečemu odrekamo,” pove sogovornik.

Če vzamemo hipotetični primer, da nekdo na račun vsakega petnajstega v mesecu dobi nakazilo v višini 1.700 evrov, bi mu po plačilu vseh stroškov in nekaj osebnega luksuza ostalo okoli 500 do 600 evrov. “Moj predlog je, da se ves ta denar prenese na varčevalni račun ali v vzajemne sklade,” poudarja Vegelj.

Vzajemni sklad združuje kapital več vlagateljev in je profesionalno upravljan z namenom doseganja določenih donosov. Kapital se običajno vlaga v različne vrste naložb, kot so delnice, obveznice ali denarni trgi, kar zagotavlja določeno razpršenost.

Ko pa govorimo o dolgoročnem varčevanju, varčevalni računi niso več dobra izbira, saj ne pokrijejo niti inflacije. Po domače povedano – nam ta “žre” denar. Vegelj za dolgoročno varčevanje tako svetuje, da poudarek damo bodisi na že omenjene vzajemne sklade bodisi na ETF (Exchange-traded fund) sklade.

“Če ste bolj prestrašen tip, vlagajte v mešane ETF – to so skladi, ki poleg delnic investirajo tudi v obveznice, sicer pa kar v globalne delniške sklade,” dodaja Vegelj.

Ob tem pa svetuje previdnost vsem, ki so dolga leta varčevali tako, da so denar le prenesli na varčevalni račun. “Brez znanja ne skočite z varčevalnega računa neposredno v kriptosvet,” še opozarja.

ETF skladi so investicijski skladi, ki (enako kot delnice podjetij) kotirajo na borzah, vlagatelji pa z enim nakupom investirajo v košarico različnih podjetij, s čimer je tveganje razpršeno. Več o tem v članku Skladi ETF: kaj morate vedeti, če želite vlagati vanje pri nas.